Repetitivnata transkranijalna stimulacija (rTMS):

Präsentation zum Thema: "Repetitivnata transkranijalna stimulacija (rTMS):"—  Präsentation transkript:

1 Repetitivnata transkranijalna stimulacija (rTMS):
Terapiski efekt na Repetitivnata transkranijalna stimulacija (rTMS): Sporedba so kontrolna grupa Kneginja Richter, Friederike Scholz, Anja Piehl, Hartmut Lehfeld, Günter Niklewski Klinika za Psihijatrija I psihoterapija, Klinikum Nürnberg, Prof.-Ernst-Nathan-Str. 1, Nürnberg VOVED Sporedba na efektot na terapijata vrz osnova na depresivnite simptomi Repetitivnata trankranijalna magnetna stimulacija pretstavuva inovativna terapija na depresivnite zaboluvanja koja sto ima mnogu mal broj nba nesakani efekti I e dobro prifatena od strana na pacientite.Zel na ispituvuanjeto e da se ispta antidperesivniot efekt na magnetnata stimulcija vrz baza na komparacija pomegu eksperimentalna I kontrolna grupa. Pro toa kontrolnata grupa e sostavena od pacienti so depresija koi sto dobivaat farmakoloski i/ili psihoterapiski tretman, a se razlikuvaat so eksperimentalnata grupa vo toa sto ne se tretirani so magnetna stimulacija. ***p<.001 *** *** n.s. *p<.05 *p<.05 METODI Opis na grupite Eksperimentalnata grupa (EG) se sostoi od 137 Patcienti (63 mazi, 74 zeni), zaboleni od depresija (F32. F33, F34) koi sto bea lekuvani so pomos na magnetsna stimulacija vo periodot od 2001 do2007-ta godina. (vremetraenje na terapija 10 – 15 dena). Prosecna vozrast na pacientite iznesuva 51,1 godini (s = 12,6). Kontrolnata grupa e sostavena od pacienti so dijagnoza depresija ( F32, F33, F34) koi se naogaat vo ambulantski tretman a koi sto ne se lekuvaat so pomos na magnetna stimulacija tuku so standardna antidpresivna Kontrolnata grupa se sostoi od 11 mazi i 11 zeni so prosecna vozrast od 51,9 godini (s = 9,4). Pregled So cel da se utvrdi klinickata simptomatologija na depresivnite zaboluvanja, pacientite bea ispitani so pomos na psihometriski testovi pred pocetokot na tretmanot so magnetna stimullaciija I neposredno posle zavrsuvanje na tretmanot so magnetna stimulacija. Se koristea slednive testovi: Hamilton Depressions Skala (HAMD) Montgomery Åsberg Depressions Skala (MÅDRS) Beck Depressions Inventar (BDI) individualna skala za samoprocenka So cel da se utvrdi vlijanieto na magnetnata stimulacija vrz kognitivnite sposobnosti, se koristese eden test za detekcija na kognitivni poremetuvanja Syndrom Kurztest (SKT) spored Erzigkeit (1989) Prosecno bea aplicirani 12,5 terapii so magnetna stimulacija, pri sto se koristese sledniov protokol za stimulacija: Frekvenza 10 Hz., sreden intenzitet na stimulacija 70% od pragot na motorna nadrazlivost , lokacija- dorzolateralen prefrontalen korteks. Zavrsnoto testiranje bese izvrsenio 19,8 denovi po pocetnoto testiranje. Pacientite od kontrolnata grupa bea pacienti koi se naogaa na lekuvanje vo ambulantata za psihijatrija i dobrovolno se slozija so testiranjeto koe stro bese identicno kako I kaj pacientite koi sto bea lekuvani so magnetna stimulacija. Kontrolnata grupa bese formirana vo rok od 26 dena. Statisticki metodi Sporedbata na depresivnite simptomi pomegu eksperimentalnata i kontrolnata grupa bese izvrsena so pomos na univarijantna analiza so povtoruvanje na merenjata (nhand vrianzanalytischer Verfahren (Univariate Varianzanalysen mit Messwiederholung mit SPSS 14.0 für Windows) Na slikata se prikazani promenite na depresivnite simptomi vo eksperimentalnata i vo kontrolnata grupa vrz osnova na tri psihoketrsiki testovi.I kaj dvete grupi se javuva podobruvanje na simptomite. Sepak doaga do visoko-signifikantna podobruvanje na depresivnite simptomi kaj ekspermientalnata grupa posle terapijata so magnetnata stimulacija – p<0,001 ( t-test za povrzani primeroci presmetan za sekoja grupa poedinecno. Kaj pacientite od kontrolnata grupa dojde do namaluvanje na sredniot skor na Hamiltonovata i na Bekovata skala (p<0,05) dodeka rezultatite dobieni od testiranjeto so skalata na Montgomery ne ukazaa na promena na simptomite na depresija (p=0,227)ÅAnhand einer univariaten Varianzanalyse mit Messwiederholung zeigte sich, dass sich lediglich in der MÅDRS ein signifikanter Interaktionseffekt (p<.05) einstellte, welcher auf eine deutlichere Reduktion des MÅDRS-Gesamtskalenwertes bei der Behand- lungsgruppe hindeutet. …der Selbsteinschätzung nach dem Schulnotensystem *p<.05 **p<.01 Der varianzanalytische Vergleich ergab, dass sich lediglich in zwei Bereichen, die im Rahmen depressiver Störungen typischerweise beeinträchtigt sind (Gedächtnis und Antrieb), signifikante Verbesserungen der Selbsteinschätz- ungen beider Gruppen einstellten. Interaktionseffekte, die auf eine deutliche- re Besserung in einer der beiden Gruppen hindeuten würden, konnten nicht nachgewiesen werden. DISKUSIJA Bei der Gegenüberstellung des Behandlungserfolges einer mit rTMS und einer standardtherapeutisch versorgten Stichprobe depressiver Patienten zeigte sich, dass beide Patientengruppen innerhalb eines relativ kurzen Zeitraums eine Besserung der depressiven Verstimmung erlebten. Im Vergleich ließ sich in der MÅDRS eine deutlichere Reduktion der Symptome der rTMS-Gruppe verzeichnen. Die Patienten beider Gruppen schilderten eine subjektiv bemerk- te Besserung der Gedächtnisfunktionen sowie eine Antriebssteigerung. Die aktuellen Ergebnisse des Kontrollgruppenvergleichs deuten darauf hin, dass die rTMS-Therapie im Rahmen der Behandlung depressiver Störungen einen unterstützenden Effekt erzielen kann. Die meist fehlende statistische Signifikanz innerhalb des Kontrollgruppenvergleichs kann jedoch möglicher- weise auch anhand zum Teil sehr großer Standardabweichungen, der Schweregraddifferenz der Depression und der Unterschiede im Stichproben- umfang erklärt werden. Zur Behebung dieser methodischen Mängel sind Er- gebnisse eines Vergleiches mit einer geplanten erweiterten und schwere- gradbezogen adäquateren Kontrollgruppe abzuwarten. Für den klinischen Alltag belegen die Studienergebnisse jedoch die Wirksam- keit der rTMS und rechtfertigen somit deren Stellung als Add-On-Maßnahme im Rahmen der antidepressiven Therapie. REZULTATI Komparacija pomegu grupite So pomos na T-Tests za nezavisni probi i ednofaktorialen ANOVAs analiza se potvrdi moznosta za sporedba pomegu eksperimantalnata I kontrolnata grupa vrz osnova na pol, vozrast u inelektualno nivo, pri sto treba da se naglasi deka depresivnite simptomi kaj kontorlnata grupa bea pomalku izrazeni. (EG: “sredna” depresivni simptomi; KG: “lesni” depresivni ).