Z Geografskim društvom Gorenjske in TA Alpetour po vzhodu Nemčije in zahodnem delu Češke 28.4. - 4.5.2013 Strokovno vodstvo na poti: Janina Šifrer, prof. Gradivo zbral in uredil: Marjan Luževič

Naša pot: Nurnberg nacionalni park Hainich grad Wartburg Eisenach Leipzig Potsdam Berlin Narodni park Spreewald Meissen Budyšin Narodni park Basteibrucke Dresden Karlovy Vary Plzen Češky Krumlov

Nurnberg - v središču nacizma, je NSDAP v letih 1933 -39 gradila kongresno dvorano za 50.000 ljudi, dvakrat večjo od rimskega koloseja

Zeppelinfeld je bilo v letih 1933-38 prizorišče vsakoletnih parad, ki se jih je udeležilo do 200.000 pripadnikov NSDAP

Kanal , ki povezuje Maino in Donavo

Nurnberg je drugo največje mesto na Bavarskem in središče gospodarsko visoko razvitega območja s 3,5 mio prebivalcev.

Eden od 80 stolpov, ki so bili v obzidju mesta - Konigstor ( Frauentor)

Tiergaerner stolp in vrata v obzidju Kaiserburga – kraljevega gradu

Turingija -vasi so drugačne od tistih na Bavarskem; tu je bila NDR

Narodni park Hainich se je leta 1997 uvrstil na Unescov seznam Narodni park Hainich se je leta 1997 uvrstil na Unescov seznam. Je edini narodni park v Turingiji in na 75 km predvsem varuje bukove gozdove. V času NDR je bilo tukaj vojaško vadišče, kar je gozd obvarovalo pred posekom. Danes je to turistično privlačen kraj, sicer tudi domovanje divjih mačk in različnih ptic.

Narodni park Hainich se je leta 1997 uvrstil na Unescov seznam Narodni park Hainich se je leta 1997 uvrstil na Unescov seznam. Je edini narodni park v Turingiji in na 75 km predvsem varuje bukove gozdove. V času NDR je bilo tukaj vojaško vadišče, kar je gozd obvarovalo pred posekom. Danes je to turistično privlačen kraj, sicer tudi domovanje divjih mačk in različnih ptic.

Na gradu Wartburg

Festivalna ( velika) dvorana

Izgnan od cesarja in papeža je Martin Luther v tej sobi obdobju 1521/22 v desetih tednih prevedel biblijo Nove zaveze v nemški jezik

V tej hiši se je 1685 rodil in odraščal Johann Sebastian Bach, eden največjih glasbenikov vseh časov, katerega dela so navdihovala mnoge.

Leipzig - razgled s terase na vrhu nebotičnika

Največji ( visok 91 m) spomenik v Evropi - Bitka narodov pri Leipzigu, največja bitka do 1. svet.vojne; v bitki od 16. do 19. oktobra 1813 je Napoleon doživel poraz proti združenim prusko-avstrijskim-ruskim silam; padlo je 110.000 vojakov. To je bilo zadnje dejanje Napoleonovega usihanja, ki se je leta 1814 končalo z izgonom na Elbo

Nikolajeva cerkev, najpomembnejša v Leipzigu; steber povzema detajl iz cerkve hkrati pa obeležuje spomin na zbiranje protestnikov na tem mestu pred razpadom NDR; njihovo geslo je bilo: Wir sind das volk – ljudje smo !

Nekoč je bila tukaj cerkev, ta moderna stavba pa je sedež univerze Leipzig. Ob njej stoji 36- nadstropna in najvišja stavba v mestu, imenovana kar „modrostni zob“

Simboli revščine, upora, nasilja, totalitarizma – bosa noga, škorenj, pest, heil…

Prizorišče mirovne konference v Potsdamu od 17. 7. -2 Prizorišče mirovne konference v Potsdamu od 17.7. -2.81945 med Churcilom, Trumanom in Stalinom o ureditvi sveta po vojni Grad in park Cecilienhof sta leta 2011 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine

Park Sanssouci

Cesar Friderik II je umrl leta 1785, šele leta 1991 pa so ga pokopali v grob, kot je sam želel, poleg njegovih 11 hrtov. Predtem je bila njegova krsta v cerkvi v Potsdamu, v skritem Hitlerjevem bunkerju, zavezniki pa so ga vse do leta 1991 skrivali v kleti gradu v Marburgu. Za življenja je bil prosvetljeni absolutist – „Vse za ljudstvo, toda nič z ljudstvom“. Reformiral in demokratiziral je državo, pospeševal trgovino, se zavzemal za toleranco, ukinil smrtno kazen.

V Berlinu smo najprej obiskali tudi slovenski javnosti dobro znanega župnika Dorija Pečovnika, ki tukaj od leta 1995 vodi slovensko katoliško misijo

Začetna zadržanost hitro mine, ko nam v cerkvi pripravi povsem „posvetni“ govor o svoji dejavnosti in videnju razmer v Nemčiji in Sloveniji – njegov nastop nam je všeč in v marsičem mu damo prav.

Najvišja berlinska stavba pravzaprav ni stavba, ampak TV stolp na Alexanderplatzu. Leta 1969 so ga zgradili Vzhodni Nemci, s 368 metri pa še danes sodi med najvišje evropske stavbe.

Olimpijski stadion je bil zgrajen za poletne olimpijske igre leta 1936 Olimpijski stadion je bil zgrajen za poletne olimpijske igre leta 1936. V drugi svetovni vojni je bil zelo poškodovan, vendar so pozneje vse popravili. Nacisti so stadion uporabljali kot propagandno sredstvo. Hitler je ukazal izgradnjo popolnoma novega olimpijskega kompleksa v Grunewaldu. Gradili so ga med leti 1934 in 1936. Poleg novega velikega stadiona je bilo zgrajeno tudi približno 150 stavb za različne športe (plavanje, hokej, košarka...) Po vojni je stadion uporabljala Velika Britanija kot poveljniško središče svoje vojske.

Reichstag danes

Žalostni spomin na neuspelo pot v svobodo

Kar je za Pariz Eifflov stolp, so za Berlin Brandenburška vrata Kar je za Pariz Eifflov stolp, so za Berlin Brandenburška vrata. Vrata so monumentalen prehod na veličasten bulvar Pod lipami (Unter den Linden), v bližini pa stoji tudi nemški parlament (Reichstag).

Bulvar Pod lipami - Unter den Linden

Spomenik žrtvam holokavsta – zasnoval ga je arhitekt Peter Eisenman in jemlje dih zaradi svoje monumentalnosti, saj se razteza na 19.000 kvadratnih metrih. Sestavlja ga 2711 sivih betonskih stebrov, ki naj bi v obiskovalcu prebudili občutek tesnobe, osamljenosti in spomin na milijone Judov, ubitih v času nacizma.

Marijina cerkev na Aleksanderplatzu; ena najpomebnejših v Nemčiji; prva cerkev je bila grajena v 13. st. v času baroka pa so jo povsem prenovili

Tu je bil 28 let berlinski zid – padel je 9.11.1989

Najdaljši 'preživeli' del Berlinskega zidu je East Side Gallery, ki je od leta 1990 kot platno na odprtem, na katerem ustvarjajo politično angažirani umetniki.

Checkpoint Charlie je bil eden najbolj znanih mejnih prehodov v času razdeljenega Berlina med letoma 1961 in 1989. Povezoval je ameriški in sovjetski in je bil slovito prizorišče pobegov iz vzhodnega Berlina. Nahajal se je na Friedrichstrasse, uporabljali pa so ga lahko le vojska in veleposlaniki. Po združitvi Berlina je bil prehod ukinjen. Poleg prehoda je muzej Haus am ChekpointCharlie, eden od pomnikov krute zgodovine Berlina.

Vsako leto obeležimo praznik upora proti okupatorju; govorniki na proslavi Janko Fajfar, Nevenka Cigler, Lejla Sirk in Milan Krišelj

Zbor Geografskega društva Gorenjske in inštrumentalni duo Valerija in Jože Dolenec

1. maj je še vedno naš praznik , naša glasbenika Valerija in Jože Dolenec pa poskrbita za prvomajsko budnico

A smo prav? Smo!

kot rezervat biosfere. Avtohtoni prebivalci so Lužiški Srbi Naravni rezervat Spreewald je 7000 kv.km. veliko območje ob reki Spree, kjer je po zadnji ledeni dobi pred 20.000 leti nastalo obsežno območje rečnih rokavov reke Spree (970 km ), ki so ga skozi stoletja obdelali v sistem rečnih kanalov, da bi služili dejavnostim ljudi. Celotno območje so leta 1991 zaščitili pri UNESCO kot rezervat biosfere. Avtohtoni prebivalci so Lužiški Srbi

Obiščemo „Muzej pod golem njebjom“ – po lužiško-srbsko Obiščemo „Muzej pod golem njebjom“ – po lužiško-srbsko . Vtisi z obiska so bili skoraj takšni kot da bi obiskali etnografski muzej nekje pri nas

Središče Gornje lužiškega govornega področja je Budyšin – pribl. 55 Središče Gornje lužiškega govornega področja je Budyšin – pribl. 55.000 ljudi govori jezik, ki ima sorodnosti s češčino. Gornje lužiško govorno področje je okrog mesta Chosebuz, kjer pribl. 15.000 ljudi govori jezik, nekoliko soroden poljščini ( vir: Marina Kočevar)

Meissen na reki Labi je zibelka Saške Meissen na reki Labi je zibelka Saške. Prvi naseljenci so bili Slovani, ki so tu ustanovili naselje Mis, že v 12. st. je prišel pod vladavino Saške. Nad mestom se na hribu dvigata mogočna gotska katedrala in grad Albrechtburg iz 15. st.

Mesto Meissen je v svetu poznano po tovarni porcelana, ki ga tu izdelujejo vse od začetka 18. st. Prekrižana meča, zaščitni znak meissenskega porcelana

Chrosčic – vas Lužiških Srbov, kar preverimo na pokopališču

Jurij Brezan je bil pomemben lužiško-srbski pisatelj in član združenja PEN

Budyšin ( nemško Bautzen), mesto s 40 Budyšin ( nemško Bautzen), mesto s 40.000 prebivalci, kulturno središče Lužiških Srbov

Obiščemo muzej lužiško-srbske kulture

- modro; Nižje Lužiški Srbi evangeličani - rumeno; Zgornje Lužiški Srbi evangeličani - bledorumeno; Zgornje Lužiški Srbi katoliki

Tipi hiš in tipi naselij v zgodovini naseljevanja Lužiških Srbov

Po muzeju nas vodi in razlaga vodnica v zgornjelužiški srbščini in se kar razumemo. Ustavimo se pred veliko sliko, ki jo je v času med obema vojnama naslikal Ante Trstenjak, eden naših najboljših slikarjev v tem obdobju, ki je upodabljal tudi življenje Lužiških Srbov

Nacionalni parki na Saškem; obiščemo park št Nacionalni parki na Saškem; obiščemo park št. 3, ki je bil leta 1990 imenovan kot Nacionalni park Saška Švica - Bastei Posebnost tega parka so stolpi peščenjaka, ki se je usedal v plitvem morju v obdobju kreda (100 milj.let), kasneje pa jih je izoblikovala vetrna in rečna erozija, kot tudi korozija, danes pa se dvigajo strmo nad dolino Labe.

To območje se je začelo turistično razvijati že pred dvesto leti, v 19 To območje se je začelo turistično razvijati že pred dvesto leti, v 19. st. pa so med stolpi postavili atraktivni kamniti most

Reka Laba, z več kot 1000 km dolgim tokom od izvira v Krkonoših do Severnega morja, reka s četrtim največjim porečjem v Evropi

Waldschlosenbrucke, most v gradnji od 2007 – povzročil je odločitev UNESCO, da se metu Dresden vzame status UNESCO dediščine, „ ker je mestu vzel značaj srednjeveške kulturne dediščine“.

Dresden zaradi njegove arhitekturne dediščine imenujejo tudi Firence na Labi; na desni Marijin most, najstarejši most v Dresdnu, zgrajen l.1852

Dresden je na novo zgrajeno mesto, potem, ko so ga februarja 1945 povsem uničili angleški in ameriški bombniki

Gottfried Semper , arhitekt, ki je dal v letih 1834 -1849 mestu pomemben pečat; desno del stavbe Dresdenske akademije za likovno umetnost

Furstenzug ( Procesija princev) – več kot 100 m dolga freska s konca 19. st., ki prikazuje rodbino 35 družin, prednikov Avgusta Močnega; največja mozaična slika na svetu

Levo grad Dresden, ob njem njegov najstarejši del Hausmanturm, desno Hofkirche

Semper Opera Haus- prva je bila zgrajena v letu 1841, druga po požaru 1869, sedanja pa je rezultat obnove po drugi vojni

Sempergalerie – umetniška zbirka največjih mojstrov

Zwinger palača je bila zgrajena v začetku 18. st Zwinger palača je bila zgrajena v začetku 18. st., v času Avgusta Močnega

Frauenkirche, zgrajena v 18. st Frauenkirche, zgrajena v 18. st., protestantska cerkev z eno največjih kupol; med 2. vojno je bila porušena, obnovljena šele v letu 2004

Yenidze , zgrajena leta 1909 ni mošeja, ampak tobačna tovarna Nova sinagoga zgrajena leta 2001, dobrih šest desetletij po pogromu nad Židi v Dresdnu, ko je bila požgana tudi sinagoga Yenidze , zgrajena leta 1909 ni mošeja, ampak tobačna tovarna

Karlovy Vary, mesto s 50.000 prebivalci in svetovno znano zdravilišče

Karlovy Vary na severozahodu Češke nosijo ime po ustanovitelju, Karlu IV, ki je mesto ustanovil 1370. leta. Karlovy Vary leže na treh rekah: Ohrža, Rolava ​​in Tepla, mesto znano po mineralnih in termalnih vrelcih. Karlovy Vary so s svojimi 153 hoteli svetovno znani zdraviliški center na severovzhodu Češke. Zdravilnost karlovarske vode so poznali že preden si je Karel IV v tej vodi zdravil svoje bolne noge v enem od izvirov mineralne vode. Teh izvirov je danes 79 in so različno topli in z različno sestavo mineralov, ob njih pa je 13 izvirov z zdravilno vodo za pitje. Zdravilišče je v 650 letih obstoja doživljalo vzpone in padce, svetovno slavo in največji vzpon pa je doživelo od 18. st. do začetka 1. vojne. Že v tem času je vse več dohodka ustvarjalo tudi s prodajo soli. Nazadovanje je prinesel predvsem čas po 2. vojni, ko so bili številni hoteli nacionalizirani in zapisani propadanju. Zadnjih 20 let se mesto ponovno uveljavlja kot eno najpomembnejših zdravilišč v Evropi. Njegovi mineralni vrelci zdravijo dolg seznam obolenj, kot so: bolezni prebavil, presnovne motnje, sladkorna bolezen, debelost, bolezni jeter, žolča, želodca.

Plzen - Katedrala Sv. Jerneja, grajena v 13. st Plzen - Katedrala Sv. Jerneja, grajena v 13. st.; njen zvonik je bil z več kot 100m višine dolgo časa najvišja zgradba na Češkem

V mestu je bilo veliko ameriških zastav – obletnica prihoda zavezniških sil generala Pattona 6. maja 1945

Mestna hiša , grajena v renesančnem slogu

Največji mestni trg na Češkem

Sinagoga, ki je druga največja v Evropi in tretja na svetu; grajena v letu 1888, danes so v njej obredi, pa tudi razstave in koncerti Tyl gledališče, v neorenesančnem slogu

V tej hiši se je rodil profesor Jozef Škoda, zdravnik, ki je začetnik fizikalne medicine. Njegov nečak Emil Škoda je postal najbolj znani tovarnar za izdelavo orožja in strojev

Plzen pa slovi tudi po svojem pivu

Plzensko pivo – prva pivovarna v lasti mesta je začela obratovati leta 1839. V njej so zaposlili bavarskega pivovarja Josefa Grolla, ki je z drugačnim postopkom fermentacije in odlično plzensko vodo pripravil pivo zlate barve, z močnim okusom in daljšim rokom trajanja. Pivo je kot zaščiten proizvod postalo svetovno znano Josef Groll

Včasih so pivo hranili v hladnih kleteh ( zgoraj), kjer so ga najprej fermentirali v kadeh (levo), sodobnejši postopek pa je bil že v bakrenih kotlih

Za pokušino so nam dali pivo iz starih lesenih sodov - odlično

Grad v Českem Krumlovu je eden najpomembnejših kulturno zgodovinskih spomenikov v srednji Evropi. Grad je nastal v 14. stol. in se dograjeval vse do 19. stol. Tudi danes je izjemno lepo ohranjen, tako od zunaj, kot od znotraj. Leta 1992 je bil vključen v UNESCOv seznam svet. kulturne dediščine.

Pogled z gradu na mesto ob Vltavi

Mestni park iz 16. st., ki obsega skoraj 3 ha, je eden najlepših parkov na Češkem. Park je bil namenjen počitku jezuitov, ki so prebivali v učiteljišču, danes je tu elitni hotel. V parku so uredili poletno rezidenco ter pokopališče z leseno kapelico Sv. Martina, ki jo je leta 1717 nadomestila zidana kapela. V parku je precej umetniških spomenikov iz različnih obdobij, od 65 rastlinskih vrst pa izstopa beli bor.

Tudi mesto pod grajskim hribom ima pravi turistični utrip

Ob 17. uri osmega dne potovanja se odpeljemo iz Krumlova in po 7 urah smo doma