WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756‒1791) ŽIVLJENJE IN DELO OPERA KLAVIRSKA GLASBA SIMFONIJE…

Mozartova potovanja Središča duhovne kulture Munchen – Dunaj – nemška mesta - Pariz – London – Nizozemska – Italija Odmevni koncerti Potovalni instrument - KLAVIKORD

MISELNI SVET DOBE Razsvetljensko gibanje: Anglija, Francija, Nemčija, Avstrija…. Voltair, Rousseau, Leibnitz, Kant Konservativnost šolstva Verski značaj šolskega sistema – zaviranje naprednih filozofskih idej Meščanske ideje: svoboda, enakost, bratstvo

IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH Meščanska ideologija Figarova svatba - enakost svobodomislenost - Don Giovanni, aria Viva svoboda Narodni jezik v opero - prebujanje meščanskega sveta Vera v razum

IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH RAZUM – oblikovanje logične, razvidne zgradbe – sonata, simfonija Čustvovanje dobi novo logiko, razvidna in jasna čustva Estetika dobe: okus individualen

HABSBURŽANI, GLASBA IN MOZART Tradicija ustvarjanja cesarjev Podpiranje glasbe habsburških vladarjev Dunaj – glasbeno središče sveta Jožef II, ljubitelj italijanske opere, podpora nemški operi (basist, violist, čembalist, pianist)

MOZART NA DUNAJU Priložnostna operna naročila Častno mesto komornega skladatelje Želja po položaju dvornega skladatelja Tekmec A. Salieri Cesarjevo občudovanje Mozarta pianista Član prostozidarstva

Operno ustvarjanje Prva opera pri 12. letih Bastien in Bastiena – prva nemška spevoigra Vpliv potovanja v Italijo (Sammartini, Piccini, Padre Martini) Seznanitev s kontrapunktom Častni član bolonjske akademije filharmonikov

Operno ustvarjanje Opera buffa, singspiel (ni bil Gluckov naslednik) Tradicionalne oblike Stil italijanske opere Ni posnema racionalizma v operi kot Gluck Opera glasbena stvaritev, ne drama Sugestivno portretiranje likov

Operno ustvarjanje Človeška bitja iz življenja Njihov dinamični razvoj (Gluck, nadčlovečnost, liki se ne spreminjajo) Realizem v slikanju ljudi Objektivnost pri gradnji vlog Opera buffa, opera seria, singspiel

SINGSPIEL Vpliv francoske opere comique, sentimentačnost, komičnost, idealizem Govorjeni dialogi Pesmi Kratke arie Ansambli Voudvili Igralci oz. operni pevci

BEG IZ SERAJA, 1782 Arije junakov v italijanskem načinu Služabniki preproste pesmi Ni še izrazitih ansamblov Voudvili – iz fr. podeželske glasbe, poulično gledališče - klasicistična človečnost, dobro nad zlim, solistične kitice, zborovski refreni

ČAROBNA PIŠČAL, 1791 Libreto Schikaneder, spoj pravljic, čarovnije, burke, idealizma Prostozidarske teme (sreča človeštvu, čaščenje človekoljubnosti, prijateljstva) prva velika nemška opera Značilnosti singspiela (govorjeni dialogi), opere buffe

ČAROBNA PIŠČAL Navidezno preprosta pravljična zgodba Simbolni pomeni Etični ideali, plemenitost humanizma, bratstvo in enotnost Modrost in humanost premagata mračne sile maščevanja in nasilja – ideje PROSTOZIDARSTVA

ČAROBNA PIŠČAL KITIČNE PESMI ČUSTVENI SPEVI TAMINA IN PAMINE KOLORATUREN ARIJE KRLAJICE NOČI VELIČASTNI ZBORI ANSAMBLI, RECITATIVI ACCOMP. PROTESTANTSKI POLIFONI KORAL (drugi finale)

ČAROBNA PIŠČAL Podrejenost DRAMI GLASBA OZNAČUJE OSEBE IN POLOŽAJE PESMI LIRIČNE IN KOLORAT. ARIJE DRAMATIKA V FINALIH… SIMBOLIKA ŠTEVIL (prostozidarstvo)

Druge opere FIGAROVA SVATBA, 1786 Vrhunec komične opere Simbol meščanske revolucije ILDOMENEJ, 1780/81 Vrhunec opere serie Prastari konflikt med ljubeznijo in prisego bogovom

MOZART IN KLAVIR Prednost klavirju s kladivci Improvizator (fantazije, variacije, predigre..) Globlja vsebina, prožnejša oblika, poglobil in izboljšal sonatno formo Sonate (18) Hadynovi vplivi, J. Chr. Bacha Rahločutni slog, Ph. E. Bach Mannheimske manire (mannh. in pariške sonate)

MOZART IN KLAVIR SONATE: slogovna raznolikost, spevnost SONATA A-dur, KV 331, Alla turca Nima sonatnega stavka 1. tema z variacijami 2. Menuet 3. Alla turca, koračnica, v slogu turkerij, posnemanje “turške muzike” (boben, činele, triangel)

sonata KV576 Nastala 1789 Bogato kontrapunktično tkivo Povezave s Fantazijo in sonato v c-molu 1. st., prevladuje odločna tema, nasprotje dolce (2 tema) 2. st., premišljujoča, ganljiva tematika 3. st., veselje, prekipevajoča čustva, polifonske podrobnosti

SIMFONIJA, 40 simfonij Zgodnje: vplivi italijanske operne sinfonije, J. Chr. Bach, mannhem. šole, potovanje v Pariz Vpliv Haydna: tematska obdelava: izločanje motiva in njegova samostojna obdelava Motivično komponiranje: kombinacije, ponavljanja, razširitve, skrajšave v ritmu, harmoniji, modulacije, polifono vodenje motivike, dinamika…

SIMFONIJA Vplivi Haydna: Simfonija D-dur, KV297 (Pariz); Simf.Haffner, D-dur, KV 385 (Dunaj), Praška simf., D-dur, KV504 Vrh ustvarjanja: zadnje 3 simf.: Es-dur, KV 543, g-mol, KV 550, C-dur – Jupiter, KV 551

SIMFONIJA Velik korak od Haydna, korak do Beethovna Simfonija v Es-duru, KV543 Drzne harmonske kombinacije Odmik od družabnega vpliva Avtonomnost umetnine Zunajglasbeni vplivi, osebna doživetja

SIMFONIJE Simfonija g-mol, KV 550, št. 40 Upodobitev dramatične usode, depresije Učinki s kromatičnimi sekvencami Širok spekter strasti Simfonija C-dur, KV 551, št. 41, Finale, sonatna oblika s fugiranimi deli po Bachu, sredi veselega razpoloženja Cantus firmus c-d-f-e, gregorijanski izvor Simbol božanske dovršenosti

SIMFONIJA Ni družabnih vplivov Avtonomnost umetnine Stavki ciklične enote Glasbene ideje skladateljeve notranjosti Povezava različnih formalnih tipov Doživetja osebne narave, literarni in drugi vplivi

Obvezni slušni primeri OPERA Beg iz seraja: UVERTURA, aria Blondine: Welche Wonne, welche Lust, sklepni voudvile Čarobna piščal: Uvertura, aria: Der Vogelfänger bin ich (Sem ptičar), Dies Bildnis ist bezaubernd schön (Ta podoba je očarljivo lepa), arija kraljice noči, kvintet Hm, Hm, Hm!, Ach, ich fühls (Ah, čutim), finale KLAVIR Rondo, D-dur, KV 485, Sonata KV 576 SIMFONIJE: ŠT. 39, 40, 41