Manj ugledna publikacijska možnost Feljtonski roman Manj ugledna publikacijska možnost

Prezentacijske možnosti romana v knjigi samostojna zbirka zbrano delo v reviji (vodilna povest/roman) v podlistku časnika (feljtonski roman) v snopičih (kolportažni roman)

Časniki s podlistki Slovenski narod (1868–1943), priloga Rodoljub Slovenec (1873–1945), priloga Domoljub Edinost (Trst, 1876–1928) Soča (Gorica, 1871–1915) Glas Amerike (1898–1945) Amerikanski Slovenec (1891–1998) Glas svobode, Clevelandska Amerika, Ameriška domovina (1902–1946) Leposlovje v časnikih (Wikivir) Leposlovje v časnikih (Wikiverza)

Leposlovni feljton in literarna veda izvirno pisanje je tesno povezano s prevodnim meja med stremljivimi in trivialnimi besedili je zabrisana emigrantska publicistična dejavnost bistveno dopolnjuje podobo slovenskega literarnega sistema politična profiliranost časnikov pomaga romane razumeti v kontekstu njihovih socialnih in političnih interesov v primerjavi z drugimi nacionalnimi literaturami se pokažejo razlikovalne lastnosti slovenskega feljtonskega romana Hladnik, Začetki slovenskega feljtonskega romana

Feljtonski roman v drugih jezikih hebr. סיפור בהמשכים fr. Roman-feuilleton nem. Fortsetzungsgeschichte oz. Fortsetzungsroman ('roman v nadaljevanjih') angl. Serial (literature) rus. Роман-фельетон + 5 jezikov

Sinonimi za feljtonski roman feljtonistični podlistkarski časnikarski (roman, ki ga pišejo časnikarji) časniški (in je objavljen v časniku) novinarski listkarski (Pregelj 1921) žurnalistični žurnal roman

Feljtonski roman na Slovenskem 1813 fr. feuilleton (Télegraphe Officiel) 1839 nem. Feuilleton (Carniolia) 1851 sl. feljton (Slovenska bčela) 1861 nem. Feuilleton-Roman (Laibacher Zeitung) 1883 sl. feljtonski roman (SN) Prvi slovenski feljtonski roman je izšel 1873 v SN, izraz zanj je 10 let mlajši.

Determinante FR avtorske pravice kot pri knjižnih objavah (ponatiskovanje ni prosto) množičnost (senzacionalizem) formulaičnost v jeziku in slogu privlačnost (avantura, ljubezen, pouk) vaba za naročništvo na časnike politična tendenčnost

Format pod črto na dnu prve strani (lahko tudi na drugih straneh ali na zadnji strani zgoraj naslov rubrike Listek > Podlistek (Pod lipo, Besednik), lahko tudi brez ornamentiran naslov Dalje, Se nadaljuje, 9. nadaljevanje ... vsebinsko: drugačnost, leposlovno ali o književnosti in gledališču, osebno (pismo), potopisno

Feljtonski roman : vodilni roman časnik do 1000 besed v 50 nadaljevanjih v rubriki in stolpcih ponatiskuje iz knjig površno (tipografija, napake, slab papir) časopis 4000 besed v 12 nadaljevanjih - prve objave stremljivo Skupno: sledijo ponatisi v knjižni obliki.

Vsebinska določila (bistvo) FR? kompozicija: napetost tik pred zaključkom nadaljevanja (cliffhanger): FR namesto »notranji logiki dela« sledi »diktatu uredniške prakse« napisan za objavo v časniku tendenčnost, senzacionalnost potopis, pismo, zgodovina, avantura roman : povest

Definicija Feljtonski roman je zbirni izraz za dolgo pripovedno prozo, objavljeno v splošnoinformativnem in političnem periodičnem tisku. Bibliografija feljtonskega romana

Historiat 1858 Mlinarjev Janez (ena četrtina v Novicah, knjižni natis 1859, 1892): rubrika »Kratkočasno berilo: Za pokušnjo iz delca Mlinarjev Janez, slovensk junak, ali vplemenitenje Teharčanov: Po narodni pripovedki iz srede 15. stoletja, složil za gosposke in kmečke ljudi K. Žavčanin.« 1868 v rubriki Feuilleton izhaja »Local-Novelle« Laibacher Mysterien; v knjižnem ponatisu (92 strani) kot »Sittenroman aus der Gegenwart von Jakob Aléšovc«; zgled Les Mystères de Paris, 1842/43 > Die Geheimnisse von Paris, 1843, v slov. prevodu 1913/14 1873 Josip Jurčič: Ivan Erazem Tatenbah: Izviren historičen roman iz slovenske zgodovine, Slovenski narod

Časnikar Jakob Alešovec Laibacher Typen, Triglav 1869 > Ljubljanske slike, S 1879 urednik nemškega časnika Triglav, sodelavec Novic in Slovenca urednik humoristično-satiričnega časopisa Brencelj v lažnjivi obleki 1869-1885 (proti nemškutarjem) Iz sodnijskega življenja: Mikavne povesti iz življenja hudodelnikov, po spominu starega pravnika, N 1875 (prve detektivke) Kako sem se jaz likal: Črtice za poduk in kratek čas, S 1879–1880 Petelinov Janez, S 1880 (polit. propagandna kmečka povest) Ne v Ameriko! Povest Slovencem v poduk, 1883

Laibacher Mysterien

Josip Jurčič, Ivan Erazem Tatenbah

Časnikar Josip Jurčič urednik liberalskega časnika Slovenskega naroda 1871−1879 objavljal večinoma v revijah (SG, Zvon, LZ) in pri MD Ivan Erazem Tatenbah (SN 1873, 22.900 besed) je njegov edini daljši tekst v podlistku

Alojzij Carli - Lukovič, Zadnji dnevi v Ogleju, S 1876 (36.000 besed)

1884 prva razprava o FR Z životopisom, z novelo, z romanom podlistek sprva ni imel ničesa opraviti; tudi so vsi ti predmeti njemu popolnem neprimerni, ter se po bistvu ne morejo nikdar skladati s podlistkom. Podlistek se mora odlikovati po raznovrstnosti svojih predmetov in zadržaj se mu mora nagloma menjavati. Podlistkar more vrteče se stvari sedaj debelo, sedaj tanko, komaj vidno slikati ter jih duhovito in rezko razkazovati sedaj mirno, sedaj pa zbadljivo, vtipno; časih mora prav sem ter tja »skakati« ali kako se že glasi ona pesen radostnega mi Dolenjca. Po takem je prav naravno, da se v podlistku toliko časa neso pokazali životopisi, novele in romani. Sedaj pa ravno ti hočejo skoro poplaviti ves podlistek. Tako se ne godi le v Slovencih, godi se to še dosta bolj v tujih narodih. Naši časopisi sprejemajo v podlistek životopise, novele in romane, ker jim večkrat primanjkuje druzega gradiva. Take so naše razmere. Malostne so! Pogostem prijavljajo slovenski podlistki životopise, novele in romane, izvirne ali prestavljene, ker jih v naših razmerah drugače ni lahko mej svet spraviti. (Jesenko 1884)

Miroslav Malovrh 1903−1911 v Slovenskem narodu objavil 16 feljtonskih romanov (7 jih nosi podnaslov “zgodovinska povest”), začenši z Žrtev razmer: Zapiski kranjskega kaplana, ki so bili zaplenjeni ponatisi v založbi Narodne tiskarne dvig naročništva na 18.000 psevdonimi:Fr. Remec, po enkrat ali dvakrat pa F. R., Vinko Ruda, Franjo Lipič, F. K., Zvonimir Šepetavec, L. Šepetavec žanri: viteški zgodovinski roman, naturalistična pripoved iz mestnega življenja, humoristična povest, piratski, pikareskni, ženski protiklerikalno, protiavstrijska tendenca (ne pa protiplemiško, protinemško)

Malovrh, dalje Pesni prevodi socialne povesti: politični podlistki Mitterutzner: Turgenjev, Ouida kolportažni roman Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši: Ljudski roman: po kronikah, listinah in ustnih sporočilih sestavil Gvido pl. Skalski. Ljubljana: O. Fischer, 1903 socialne povesti: Žrtev razmer: Zapiski kranjskega kaplana (zaplenjeno) 1903 Koristka 1905 V hiši žalosti 1906 (brez ponatisa) Premaganci 1908 V Študentovskih ulicah 1909 Skušnjave Tomaža Krmežljavčka 1911 (humoristična) politični podlistki humor Greh in smeh: Zabeljene in osoljene kratkočasnice: brez dovoljenja knezoškofijskega ordinarijata izdal Tinček Hudaklin 1912 Burke in porednosti: Sramežljive kratkočasnice 1914

Miroslav Malovrh (1861−1922), sinonim slovenskega viteškega romana Opatov praporščak, 1903 Pod novim orlom, 1904 Kralj Matjaž, 1904 Na devinski skali, 1905 Osvetnik, 1906 Strahovalci dveh kron, 1907 Ljubezen Končanove Klare, 1908 Zadnji rodovine Benalja, 1909 Zaljubljeni kapucin, 1909 Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka, 1910

Hinko Smrekar, Maškarada slovenskih literatov, 1909

Hinko Smrekar, Maškarada slovenskih literatov (1909) Hinko Smrekar, Maškarada slovenskih literatov (1909). Zgoraj z leve: Finžgar,Malovrh, Tavčar, Vl. Levstik, Cankar, Govekar, Etbin Kristan, Pugelj, Župančič, Golar. Spodaj z leve: Trdina, Levec, Aškerc

Hinko Smrekar, barvna varianta Maškarade slovenskih literatov Hinko Smrekar, barvna varianta Maškarade slovenskih literatov. Nova sta Ksaver Meško in Zofka Kveder, Malovrh pa manjka.

Malovrhovi žanrski hibridi zgodovinski roman + ženski roman (Ljubezen Končanove Klare) ljubezensko-pustolovski roman in piratski roman (Strahovalci dveh kron) viteški roman (Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka) pikareskni (potepuški) roman (Zaljubljeni kapucin) Niso vsi Malovrhovi junaki vitezi po svojem socialnem stanu. Nekateri se ponašajo samo z viteškim obnašanjem.

Malovrh, Strahovalci dveh kron Andrej Kržan je reven, a plemenit kranjski vitez, ki si prizadeva za srce izvoljenke, Benečanke Asunte Dall Ferro. Pridobiti jo hoče s serijo junaštev za domovino in posveča se jim tako predano, da morajo medtem drugi reševati njegovo princeso iz škripcev. Šele ko je mera junaštev polna, pride čas za združitev. Andrej in izvoljenka s poroko izravnata konflikt med rodbinama della Crocejev (tj. Kržanov) in Dall Ferrov, ki ga je zasejalo ljubezensko rivalstvo v prejšnji generaciji. Ljubezenski trikotnik Andrej – Asunta – pirat Vladislav Gjačič na srečo pred koncem razpade. Andrej Kržan ponuja model produktivnega nacionalnega obnašanja. Junak se udinja raznim političnim skupinam, najprej Benečanom proti Turkom, potem sodeluje z gusarji, se nato bojuje proti njim in se končno spre še z Benečani – kakor mu je pač ugodneje (moralni imperativ zadeva samo Kržanovo zasebno, ljubezensko plat, ne pa politične). Nazadnje se z Asunto ustali v Cerovljah nad Devinom, na zahodni slovenski meji.

Konstelacija oseb v ljubezenskih trikotnikih Miroslav Malovrh, Strahovalci dveh kron, 1907 Miroslav Malovrh, Na devinski skali, 1913

Henryk Sienkiewicz (1846–1916), največkrat v slovenščino prevedeni feljtonski romanopisec Quo vadis? Roman. Soča 1901 Križarji: Zgodovinski roman v štirih delih. Soča 1902 Pisma s pota. Slovenec 1903 Brez dogme: Roman. Soča 1904 Pod tatarskim jarmom. Slovenec 1907 Rodbina Polaneških, Glas naroda 1907 V peščeni puščavi. Slovenec 1912 Mali vitez (Pan Volodijevski): Zgodovinski roman. Amerikanski Slovenec 1917 Za kruhom: Povest. Amerikanski Slovenec 1918

Karl May (1842–1912) potopisi po Orientu (junak Kara ben Nemsi) kolportažni roman divjezahodni romani (junaki Old Shatterhand, Winnetou, Old Surehand)

Karl May kot Old Shatterhand, filme o Winnetouju so snemali v Jugoslaviji

Alexandre Dumas, oče (1802–1870) Trije mušketirji. Soča 1903 Grof Monte Cristo. Soča 1905 Dvajset let pozneje. Soča 1907 Vitez iz Rdeče hiše, Edinost 1912 Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Edinost 1913 Mrtvaška roka, Clevelandska Amerika 1915 (Adolf Mützelburg: Vladar sveta: Roman. Glas naroda 1913, nadaljevanje Gorfa Monte Crista) (Adolf Mützelburg: Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo. Clevelandska Amerika 1914) (Dumas mlajši: Dama s kamelijami. Glas naroda 1907)

August Šenoa (1838–1881) hrvaški Jurčič občudovalec Prešerna (Karanfil s pjesnikova groba) oče češki Nemec, mati madžarska Slovakinja Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka. Edinost 1894 Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka. Edinost 1895 Čuvaj se senjske roke! Edinost 1898 Vladimir. Edinost 1902 Prokletstvo: Zgodovinski roman Edinost 1904 Zadnja kmečka vojska: Zgodovinska povest iz leta 1573. Amerikanski Slovenec 1917

Reimmichl (Sebastian Rieger, 1867–1953), Domoljubov hišni avtor Črna žena: Zgodovinska povest. Domoljub 1910

Ivan Tavčar (1851–1923), v ameriški slovenski periodiki največkrat ponatiskovani klasik

Janez T(e)rček (1891–1942), urednik in najplodovitejši prevajalec feljtonskih romanov urednik Glasa naroda Eugène Sue, Skrivnosti Pariza (1913/14) Eugène Sue, Večni žid (1916)

Prevajalec, pohorski samouk Peter Miklavec (1859–1918) večinoma iz poljščine (Prus, Sienkiewicz), pa tudi iz ruščine (Tolstoj) in angleščine psevdonim Podravski

Louis J. Pirc prevajalec Karla Maya za Clevelandsko Ameriko prvi prevajalec Victorja Hugoja, Nesrečniki Emile Zola, Zver v človeku

Prevajalec Josip Hacin (1881–1957) V prvi svetovni vojni je bil na ruski fronti in zaradi politične sumljivosti konfiniran v Budimpešti Pisal in objavljal je izvirno kratko prozo in pesmi, največ pa je prevajal iz češčine, ruščine in francoščine. V feljtonski obliki: Alexandre Dumas, Trije mušketirji, Grof Monte Cristo in Dvajset let pozneje ter Alphonse Daudet, Tartarin iz Tarascona.

Prevajalec Makso Cotič (1854–1930)

Produkcija slovenskega FR

Feljtonski romani po jezikih originala Do 1900 1900–1918 Skupaj sl 6 58 64 fr 9 48 57 an 5 26 31 ne 2 22 24 ru 10 11 21 hr 3 12 15 pl 2 12 14 čš 7 4 11 it 4 0 4 dan 2 1 3 šp 3 3 fl 1 1 ? 2 2 Do 1900 1900–18 slovenski 12 % 29 % slovanski 44 % 19 % svetovni 44 % 52 %

Povzetek o slovenskem feljtonskem romanu do 1918 začetek 1873 z Jurčičem (1868 z Alešovcem?) 250 daljših besedil časniki: liberalski (Slovenski narod, Edinost, Clevelandska Amerika); katoliški (Slovenec, Soča, Domoljub, Amerikanski Slovenec); Glas naroda izvirnih romanov je 25 %; doma gre za prve natise, v ZDA za ponatise prevajalo se je največ in frc., angl. in nem. (v 19. stol. iz rus.) največ del je napisal Miroslav Malovrh, najbolj prevajan je bil Henryk Sienkiewicz, sledijo Karl May, Alexandre Dumas in August Šenoa najplodnejši prevajalci: Janez Trček, Peter Miklavec, Louis J. Pirc objavam v podlistku so sledili knjižni ponatisi; izjema so Vandot, Mahnič, Kveder žanri: zgodovinski (1/3), pustolovski, humoristični romani itd. nova odkritja: prvi prevodi Karla Maya, Hugoja, Zolaja idr. v ameriški periodiki, prevajalci Bert P. Lakner, Janez Trček, Louis J. Pirc korpus feljtonskih romanov v slov. časnikih je nacionalno specifičen