SPOLNO NASILJE NAD OTROKI IN MLADOSTNIKI mag SPOLNO NASILJE NAD OTROKI IN MLADOSTNIKI mag. Nataša Vanček Ljubljana, 2010

Spolno nasilje kot posledica moči Spolno nasilje je na splošno definirano kot nezaželen poseg v posameznikovo spolno integriteto. Cilj spolnega nasilja ni spolni odnos in orgazem, pač pa je pri njem bistveno dokazovanje premoči in popolnega nadzora enega posameznika nad drugim oz. nad žrtvijo.

Pri obravnavi spolnega nasilja nad otroki in mladostniki se je uveljavil termin “spolna zloraba otroka”, pri čemer je zloraba pravno formalno opredeljena kot spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let. Spolna zloraba kot travma, pri kateri gre za neprostovoljni spolni kontakt, ki vključuje silo ali prisilo s strani osebe; povzročitelj najmanj pet let starejši od žrtve (Williams, 1994). Odrasel človek je v odnosu do otroka vselej v položaju močnejšega. Povzročitelj izkoristi svojo pozicijo moči in avtoriteto, kot tudi odvisnost otroka od odraslega.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2003) meni, da je spolnih zlorab več vrst; ne gre samo za prisilni spolni odnos, temveč tudi otipavanje otrokovih spolnih organov ali siljenje otroka, naj se dotika spolnih organov odraslega, samozadovoljevanje pred otrokom, siljenje otroka, da gleda pornografske filme ali slike, da je navzoč pri spolnem odnosu odraslih, otroška prostitucija (internet).

Ker je včasih težko presoditi, ali je šlo za želena ali neželena spolna dejanja, navajajo tuje študije (Deegener, 2002) kot varovalo določeno starostno razliko med povzročiteljem in žrtvijo. Za otroke do 12. leta starostna razlika petih let med povzročiteljem in žrtvijo. Za starejše otroke in mladostnike starostna razlika desetih let.

Napačne predstave o spolnih zlorabah Največja nevarnost preti s strani neznancev. V 85% je povzročitelj otroku znana oseba. Žrtev je običajno najstnica. Žrtve so deklice in dečki vseh starosti. Spolne zlorabe se dogajajo v družinah z izkazanimi problemi. Dogajajo se v vseh družinah. Otroci o spolnem nasilju lažejo, si domišljajo. Otroci o spolni zlorabi ne lažejo. Spolna zloraba je povezana s fizičnim nasiljem.

Žrtve doživljajo spolno zlorabo v naslednjih štirih fazah: Faza skrivanja oz. zatajevanja (pritiski, izsiljevanje povzročitelja) Faza nemoči (depresija, jeza, obup…) Faza reagiranja (osebnostne motnje…) Faza odkritja (pogosto s strani drugih ljudi v okolici)

Reakcije otrok in mladostnikov na spolno zlorabo Odvisne od: Teže dogodka (kdo je povzročitelj) Intenzitete dogodka Trajanje dogodka Otrokov temperament in občutljivost Intenzivnosti čustvenega odnosa med povzročiteljem in žrtvijo Stopnje otrokovega razumevanja dogodka Starostno obdobje preživetja nasilja

Žrtve spolne zlorabe 90% zlorab se začne pred otrokovim 12. letom, najpogosteje med 6. in 8. letom starosti in traja povprečno od 3 do 5 let. Več kot polovica spolnih zlorab se zgodi znotraj družine. T.i. “sivo polje” (temno polje) – število neodkritih spolnih zlorab (fizična, psihična, pravna nemoč); od razkritih zlorab naj bi jih bilo prijavljenih samo od 6 do 12 %. Podatki nemških študij kažejo, da je bilo resničnih 90 % razkritih zlorab, vendar jih je bilo mogoče dokazati le 46 %. (Bundesdeutsche Studien zum sexuellen Missbrauch an Kindern, 1995-2002)

Vsako tretje/četrto dekle in vsak sedmi/osmi fant naj bi imela izkušnjo spolnega nasilja. Slovenija (Repič, 2006): vsako peto dekle in vsak sedmi fant izkušnjo spolnega nasilja. Spolno zlorabljenih naj bi bilo 27 % deklic in 16 % dečkov (Finkelhor, Williams),19% deklic in 9% dečkov (Frei). Povprečna starost žrtev naj bi bila 9,9 let za dečke in 9,6 let za deklice. Tri od štirih uporabnic psihiatrije in devet od desetih prostitutk so bile v času otroštva spolno zlorabljene.

Pri mladih dekletih, žrtvah spolnega zlorabljanja, obstaja trikrat večja možnost zlorabe alkohola in drog, motenj hranjenja ter psihičnih motenj, ko odrastejo. Žrtev govori s šestimi/sedmimi osebami, preden pride do dejanskega razkritja zlorabe. Večina povzročiteljev je deset ali več let starejša od žrtve. (http://www.prevent-abuse.now.com)

Psihodinamika žrtve Vse žrtve gredo skozi določene procese: Izguba zaupanja Nezmožnost izražanja Občutki krivde Občutek sramu Nemoč (fizična, psihična, pravna) Dvom o lastni zaznavi Strah Identifikacija s povzročiteljem nasilja

Strategije preživetja zlorabe Omalovaževanje (kot da se ni nič zgodilo) Racionaliziranje (opravičevanje nasilja) Zanikanje Nenehen nadzor (občutek varnosti) Pozabljanje in beg pred realnostjo (razcep (disociacija), “odklop”, izguba spomina – ponovno doživljanje/ vsiljevanje ang. flashback)

Zamrznitev (ohromitev sposobnosti delovanja) Perfekcionizem Zamrznitev (ohromitev sposobnosti delovanja) Miselna odsotnost, zaposlenost in beg Humor Laganje in kraja Verski fanatizem Skoraj 40% spolno zlorabljenih otrok ne kaže nobenih posebnosti v svojem vedenju (Finkelhor ,1997).

Zlorabil jo je oče, sebe je narisala poškodovano, skrčeno vase. deklica, 5 let Zlorabil jo je oče, sebe je narisala poškodovano, skrčeno vase.

deklica, 5 let “Ponoči pride pošast. Potegne odejo z mene in me zmoči.”

Povzročitelji spolnih zlorab 90 % povzročiteljev moških in 10 % žensk. To niso bolniki, ampak ljudje, ki čustva in osebnostne meje otrok podrejajo svojim potrebam po nadmoči. Pri delu s povzročitelji ne gre za zdravljenje, temveč za učenje nadzornih mehanizmov. Spolna zloraba ni naključno dejanje, temveč rezultat skrbnega načrtovanja.

Strategije povzročiteljev Vzpostavljanje stika Izbor žrtve Desenzibiliziranje žrtve glede dojemanja telesnih dotikov Zameglitev zaznavanja okolja (drugih ljudi) Zapeljevanje žrtve Izbira primernega kraja in časa Ignoriranje odpora žrtve Zameglitev zaznavanja žrtve Izolacija in nadzor nad žrtvijo Prisila žrtve k molku Obrekovanje in zaničevanje žrtev Prenašanje krivde na žrtev Grožnje in telesno nasilje

Posledice spolne zlorabe Kratkoročne posledice: strahovi, fobije, depresivnost, občutki krivde in sramu, sovražnost, izguba zaupanja, socialna izoliranost, zmanjšana samozavest, neprimerno seksualizirano vedenje (pretirana radovednost na spolnem področju, starosti neprimerne spolne zveze, pretirano samozadovoljevanje, seksualizirano vedenje (z besedami, gestami)),

posebnosti v socialnem vedenju, pobeg od doma, težave v šoli, nasilno vedenje, delikventno vedenje, motnje hranjenja, motnje spanja, glavoboli in bolečine v trebuhu.

bojazljivost (anksioznost), nizka samozavest, samomorilske misli, Dolgoročne posledice: depresivnost, bojazljivost (anksioznost), nizka samozavest, samomorilske misli, težave v zaupnih odnosih, nezaupanje, nezadovoljnost v intimnih odnosih, strah in sovražnost do moških (žensk), socialna izoliranost, pasivnost, plahost, sovraštvo do samega sebe, avtoagresija

težave z odvisnostmi, motnje hranjenja, motnje na psihoseksualnem področju (motene spolne funkcije, odklanjanje spolnih odnosov, prostitucija).

Zaščita otrok pred spolnim nasiljem Moje telo pripada meni! Poznam svoje občutke in čustva. Prijetni in neprijetni dotiki. Imam pravico reči “NE”! Dobre in slabe skrivnosti. Povej, kaj se je zgodilo in poišči pomoč.

Kam po pomoč? Svetovalne službe v vrtcih, šolah CSD Društvo SOS telefon Združenje proti spolnemu zlorabljanju Krizni centri za mlade Krizni center za otroke (0-6) TOM telefon Zavod EMMA Društvo za nenasilno komunikacijo

Literatura in viri Deegener, G. (2005). Kindesmissbrauch-erkennen, helfen, vorbeugen. Weinheim und Basel: Beltz Verlag. Enders, U. (2003). Zart war ich, bitter wars’s. Koeln: Verlag Kiepenheuer&Witsch. Aničić, K. in drugi (2002). Nasilje-Nenasilje. Ljubljana : i2. Frei, K. (1996). Spolna zloraba: z odkrito besedo do varnosti. Ljubljana: Kres. Waiss, M., Galle, I. (2001). V labirintu spolnih zlorab. Ljubljana: Forma 7. Zloraba otrok – nasilje v družini – zaščita otrok. (2002). Ljubljana: Združenje proti spolnemu zlorabljanju. Vanček, N. (2007). Primerjalna analiza sistemskih pristopov k obravnavi spolnega nasilja nad otroki in mladostniki. Ljubljana: FDV Repič, T. (2008). Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje. Celje: Društvo Mohorjeva družba. http://www.aktiv-gegen-sexuelle-gewalt.de http://www.prevent-abuse.now.com