Pridelava hrane brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)

Präsentation zum Thema: "Pridelava hrane brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)"—  Präsentation transkript:

1 Pridelava hrane brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)
red. prof. dr. Martina BAVEC UM Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Predavanje v okviru prireditve “Zagotovimo si hrano za jutri, aktivno sodeluj tudi ti” EKOCI in Slovenski forum socialnega podjetništva Pivola,

2 Vsebina Kaj so GS rastline? Razširjenost
Okoljski in zdravstveni premisleki Ali v Sloveniji potrebujemo GS rastline? Ekološko kmetijstvo Nenamerna kontaminacija? Zakonodaja? Označevanje Mnenja potrošnikov – diplomska naloga Katja Potočnik Nov standard “Brez GSO” na IKC – Inštitutu za kontrolo in certifikacijo UM

3 Teorija snovne ekvivalence – politična odločitev v ZDA
leta 1992 brez kakršnih koli znanstvenih dokazov o neškodljivosti, ki je omogočila razširitev tovrstnih rastlin Kaj so GS rastline? Vnos genov različnih mikroorganizmov, bakterij, živali,.. v gene rastlin. Ta poseg v naravi ni mogoč, ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline iste družine. Gensko spremenjen organizem je torej organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz drugega organizma. GSO danes uporabljamo predvsem v prehrambeni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v kmetijstvu - zlasti poljedelstvu. Gen terminator! (seme v naslednji generaciji ne kali – odvisnost od korporacij, izpust v okolje?)

4 Uporaba genske tehnologije v kmetijstvu
Pokritje slabe kmetijske prakse! Spreminjanje lastnosti rastlin s pomočjo genske tehnologije se razvija v smeri: večanja odpornosti rastlin na herbicide, žuželke in viruse (npr.: Bt koruza, Roundup Ready soja), prilagajanja na ekstremne vremenske razmere, kot so vročina, suša, mraz ter prekisla in slana tla (npr. na sol odporne rastline tobaka), izboljšanje skladiščnih in transportnih sposobnosti ter kakovosti rastlin (npr. Flavr Savr paradižnik), spreminjanja sestave ogljikovih hidratov in olj ter vsebnosti mikronutrientov (npr. »zlati riž« z večjo vsebnostjo provitamina A), proizvodnje farmacevtskih substanc (npr. »cepilne« banane). Razširjena je tudi uporaba GS mikroorganizmov (encimi, pomožna in dodatna sredstva) v živilski industriji, predvsem pri proizvodnji piva in pekovskih izdelkov ter tudi pri predelavi mlečnih, mesnih, sadnih in zelenjavnih živil. V EU je registriranih 33 GSO, ki v bolj ali manj predelani obliki sestavni del naših živil!

5 Razširjenost gensko spremenjenih rastlin
Poljščina Skupna površina* (ha) Površina * GSR % GSO v vsej proizvodnji SOJA 103 73,3 71% BOMBAŽ 33 21 64% KORUZA 160 46,8 29% OLJNA REPICA 32 7 22% *v mio. ha, podatek USDA (2010/2011)

6 Geografska razporeditev GSR
Že razvite GSR: soja, koruza, bombaž, oljna repica, krompir, paradižnik, korenje, jablane, slive, tobak, ribe, vinska trta, oljke, jagode In tudi živali: prašiči, ribe,….

7 Uporaba GSR Argentina: 50% vseh površina soja 100% GSO
Ilegalna polja s sojo v deževnem gozdu v Braziliji

8 Uporaba GSR v pridelavi v EU
Proizvodnja BT-koruze MON810 (2010) v 6 državah: Španija, Portugalska, Češka, Poljska, Slovaška, Romunija Celotna proizvodnja GS koruze v Evropi: ha od tega Španija: ha

9 Uporaba GSR v pridelavi
GS sorta krompirja Amflora v letu 2010: Češka (150 ha) Švedska (80 ha), Nemčija (15 ha) izključno za proizvodnjo škroba za industrijsko uporabo. v 2011: zmanjšanje površin, Češka prenehala s proizvodnjo ZAKONODAJNA PREPOVED GOJENJA GS koruze Mon810 v FR, DE, GR, AT, LUX, HU in BASF GS krompirja “Amflora” HU, LUX in AT, drugod zakoni o KOEKSISTENCI z omejitvami možnosti pridelave GSR

10 Koristi GSR? V času, ko prebivalstvo po svetu prizadevajo naraščajoče cene hrane, biotehnološka podjetja poročajo o rekordnih dobičkih zaradi eksponencialnega višanja cen GS semen in pesticidov. Kmete so potisnili v kot v času, ko se število ljudi, ki se povsod po svetu soočajo z lakoto, bliža milijardi. Navkljub pretiravanju o koristih GSO s strani industrije med prehransko krizo, še vedno NE obstaja nobena komercialna GS rastlina, ki bi imela: višji pridelek, bila odporna na sušo ali slanost, imela boljšo prehransko vrednost ali druge koristne lastnosti, ki jih biotehnološka industrija obljublja že dolgo časa.

11 Posledice Uradni podatki glavnih držav pridelovalk – ZDA, Argentine in Brazilije – potrjujejo, da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane. Površine se uničijo do te mere, da niso več primerne za kmetijstvo. To povzroča ogromen porast stroškov za kmete, kot tudi kmetijske, okoljske in zdravstvene težave, ki večinoma prizadenejo revne skupnosti, ki živijo v bližini intenzivnih kmetij z GS rastlinami.

12 POMISLEKI glede uporabe GSR
OKOLJSKI ZDRAVSTVENI Nenadzorovana širitev GSR s cvetnim prahom Kopičenje toksina Bt v okolju Gen terminator – odvisnost kmetov od korporacij Večja poraba herbicidov (glifosat) in tveganja Odpornost škodljivcev na toksin Biodiverziteta – izguba naravnih populacij rastlin Alergije na nove proteine, ki jih prej ni bilo v hrani Odpornost na antibiotike Reproduktivne motnje v naslednjih generacijah Okvare na jetrih in ledvicah (predvsem moški) Povečano tveganje za genitalne rakaste bolezni na ženskih živalih v 2. generaciji Vpliv na imunski sistem

13 Zdravstvena tveganja Čeprav je EU nedavno objavila poročilo o desetletju raziskav o GSO (ftp://ftp.cordis.europa.eu/pub/fp7/kbbe/docs/a-decade-of-eu-funded-gmo-research_en.pdf), kjer so vložili preko 200 mio. EUR, pa zagotovil v imenu EU Komisije, da je GS hrana resnično varna in da ne predstavlja nikakršnih tveganj za zdravje ljudi, ni zaslediti. Preko krme za živali smo v EU in v Sloveniji v stiku z GSO šele zadnje desetletje in zato iz tega območja še ni rezultatov epidemioloških študij na ljudeh, še manj pa rezultatov dolgotrajne izpostavljenosti GS hrani. Potrjene pa so številne spremembe na testnih živalih.

14 Nova spoznanja Reproduktivne motnje testnih živali krmljenih skozi več generacij z GSO koruzo! VIR: “Biological effects of transgenic maize NK603xMON810 fed in long term reproduction studies in mice” Herausgeber, Medieninhaber und Hersteller: Bundesministerium für Gesundheit, Familie und Jugend, Sektion IV Radetzkystraße 2, 1031 Wien, Für den Inhalt verantwortlich: BL Mag. Ulrich Herzog Erscheinungstermin: November 2008 Autoren: Dr. Alberta Velimirov (Forschungsinstitut für biologischen Landbau – FiBL Österreich), Dr. Claudia Binter, Univ. Prof. Dr. Jürgen Zentek (Department/Universitätsklinik für Nutztiere und öffentliches Gesundheitswesen in der Veterinärmedizin – Institut für Ernährung) Obstajajo poročila o stranskih učinkih pridelovanja GS rastlin iz južne Amerike, kjer se GS rastline množično uporabljajo že vrsto let. V epidemiološki študiji so potrdili povezavo med herbicidom glifosatom (večina komercialno uporabnih GS rastlin je namreč odporna na enega od herbicidov, ki se potem še bolj množično uporabljajo) in na primer obolenji za rakom v zgodnjih letih, prirojenimi napakami, avtoimunskimi boleznimi (npr. lupusom) ter težavami z ledvicami, dihanjem in kožo. Raziskave v Argentini so pokazale, da je na območjih, prizadetih s kemikalijami, rak na modih in želodcu desetkrat pogostejši od državnega povprečja, primeri raka na trebušni slinavki in pljučih pa so dvakrat pogostejši.

15 Zakonodaja - UREDBA (ES) št. 1829/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi. UREDBA (ES) št. 1830/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ESP.  Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in Uredbe (ES) o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov (velja od ).

16 Označevanje Če živilo in posamezna sestavina živila vsebuje več kot 0,9 % snovi iz GS soje, GS koruze ali drugih snovi, ki so pridobljene iz GSO, je živilo potrebno označiti tako, da se v seznamu sestavin takoj za imenom sestavine ali kot jasna in vidna opomba k seznamu sestavin (npr. *), navede: »izdelano iz GS soje / koruze«. Enaka pravila veljajo za označevanje krme, ki je sestavljena ali proizvedena iz GSO. Živil živalskega izvora krmljenih z GSO krmo ni potrebno označevati! zato so se razvile številne prostovoljne certifikacijske sheme pridelave brez GSO kot zasebni standard in ponekod tudi na nacionalnem nivoju

17 Za kulisami: gensko spremenjena krma?
Ali bomo nadaljevali z industrijsko rejo, kjer je za kulisami Označevanje mesa, mleka in jajc, ki so pridelani z GSR ni predpisano Merkač, 2008

18 Kaj lahko danes storijo slovenski potrošniki, ki ne želijo v hrani GSO?
Ne kupujejo živil z oznako “gensko spremenjeno”, Se čim bolj izogibajo živilom z aditivi, saj pri aditivih ni potrebno označevati da so gensko spremenjeni, Kupujejo živila iz ekološke pridelave, saj je v ekološkem kmetijstvu uporaba GSO popolnoma prepovedana.

19 Kaj lahko danes storijo potrošniki drugod, ki ne želijo v hrani GSO?
Nakup ekoloških živil Zasebne certifikacijske sheme, ki zagotavljajo potrošnikom, da v celotni verigi od njive do mize ni bilo uporabljeni GS komponent Sheme na nacionalnem nivoju (sedaj tudi v Avstriji, po začne nacionalna zakonodaja za tako označevanje veljati v Franciji,…) Primer Avstrije Leta 1997 začeli z idejo o označevanju tudi živil živalskega porekla pridelanih brez uporabe genske tehnike. Pionirji Tirolska mlekarna (nőm) in rejci kokoši nesnic Tony’s freilander Eier. Leta 2006 je bilo 80% Avstrijcem pomembno, da je pridelava brez GSO, in to je eden izmed 5-ih najvažnejših kriterijev pri odločitvi za nakup živila (poleg svežine, porekla, ekološke pridelave, okusa).

20 Avstrija danes Označenih preko različnih produktov v trgovskih verigah Poleg mleka, mlečnih proizvodov in jajc tudi meso, pekovski izdelki, olja,…. Trgovske verige zainteresirane za ustrezno pozicioniranje teh artiklov. Vpeljan sistem kontrole in certificiranja od semena, krme, tovarn močnih krmil, posrednikov repromaterialov do kmeta, kmetij, predelovalne industrije Jasno označevanje.

21 Prostovoljne sheme kakovosti – kontrola od mešalnic do trgovine!
Hrana iz sestavin “brez GSO” – trend zadnjih let zlasti pri živilih živalskega porekla tudi v konvencionalni pridelavi/reji Avstrijska, nemška, francoska,… nacionalna zakonodaja omogočajo že več let označevanje tudi konvencionalnih živil živalskega porekla “brez GSO” ! March 8, 2010 Sales of GMO-free food up 67% in 2009! Vir: Kritične točke v prireji: krma (zlasti soja) zdravila in vitamini proizvedeni s pomočjo GSO Prostovoljne sheme kakovosti – kontrola od mešalnic do trgovine!

22 Kaj menijo slovenski potrošniki
Kaj menijo slovenski potrošniki? Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011 SPOL Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent Valid ženski 316 62,7 moški 188 37,3 100,0 Total 504 STAROST Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent Valid 15-30 let 193 38,3 31-55 let 223 44,2 82,5 nad 55 let 88 17,5 100,0 Total 504 IZOBRAZBA Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent Valid OŠ 9 1,8 Srednja šola 199 39,5 41,3 Višja, visoka ali univerzitetna 276 54,8 96,0 magisterij ali več 20 4,0 100,0 Total 504 BIVANJE Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent Valid podeželje-manjši kraj 279 55,4 primestno naselje 84 16,7 72,0 mesto 141 28,0 100,0 Total 504

23 Kaj menijo slovenski potrošniki
Kaj menijo slovenski potrošniki? Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011 Ali menite, da bi morala biti živila, ki vsebujejo GSO, označena? DA - 96,6% odgovorov. označevanje živil, ki vsebujejo GSO * SPOL Crosstabulation SPOL Total ženski moški označevanje živil, ki vsebujejo GSO da Count 307 180 487 % within SPOL 97,2% 95,7% 96,6% ne 3 2 5 ,9% 1,1% 1,0% mi je vseeno 6 12 1,9% 3,2% 2,4% 316 188 504 100,0% 100% v skupini nad 55 let označevanje živil, ki vsebujejo GSO * BIVANJE Crosstabulation BIVANJE Total podeželje-manjši kraj primestno naselje mesto označevanje živil, ki vsebujejo GSO da Count 267 81 139 487 % within BIVANJE 95,7% 96,4% 98,6% 96,6% ne 4 1 5 1,4% ,0% ,7% 1,0% mi je vseeno 8 3 12 2,9% 3,6% 2,4% 279 84 141 504 100,0%

24 Kaj menijo slovenski potrošniki
Kaj menijo slovenski potrošniki? Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011 Menite, da bi morali biti produkti (mleko, meso, jajca) živali, katere so uživale gensko spremenjeno krmo tudi označeni (SEDAJ NISO)? označevanje končnih produktov živali (jajce, mleko, meso) * SPOL Crosstabulation SPOL Total ženski moški označevanje končnih produktov živali (jajce, mleko, meso) da Count 293 171 464 % within SPOL 92,7% 91,0% 92,1% ne 10 8 18 3,2% 4,3% 3,6% o tem nimam mnenja 7 17 3,7% 3,4% mi je vseeno 3 2 5 ,9% 1,1% 1,0% 316 188 504 100,0%

25 nakup živila z vednostjo, da vsebuje GSO * SPOL Crosstabulation
Kaj menijo slovenski potrošniki? Anketa Katje Potočnik, absolventke Zootehnike na UM FKBV, 2011 Ali bi kupili živilo, za katerega bi vedeli, da vsebuje GSO? nakup živila z vednostjo, da vsebuje GSO * SPOL Crosstabulation SPOL Total ženski moški nakup živila z vednostjo, da vsebuje GSO da Count 48 32 80 % within SPOL 15,2% 17,0% 15,9% ne 249 130 379 78,8% 69,1% 75,2% o tem nimam mnenja 19 26 45 6,0% 13,8% 8,9% 316 188 504 100,0%

26 izbira živila z GSO ali ekološkega živila * SPOL Crosstabulation
Kaj menijo slovenski potrošniki? Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011 Če bi se odločili za nakup med živilom, ki vsebuje GSO in ekološkim živilom, bi kupili: izbira živila z GSO ali ekološkega živila * SPOL Crosstabulation SPOL Total ženski moški izbira živila z GSO ali ekološkega živila cenejšega, ne glede na sestavo Count 18 15 33 % within SPOL 5,7% 8,0% 6,5% ekološko živilo, čeprav je dražje 181 107 288 57,3% 56,9% 57,1% živilo brez GSO 101 54 155 32,0% 28,7% 30,8% nisem pozoren na ceno in sestavo 11 26 4,7% 5,9% 5,2% živilo z vsebnostjo GSO 1 2 ,3% ,5% ,4% 316 188 504 100,0%

27 Ali imamo v RS možnosti za označevanje hrane (npr
Ali imamo v RS možnosti za označevanje hrane (npr. mleka) pridelane brez GS sestavin? Na njivskih površinah v RS se še ne pridelujejo GSR Izdelan zasebni standard pri IKC-UM Registriran logotip za označevanje Interes potrošnikov Interes mlekarne – pilotni projekt od marca 2011 Precej rejcev je že vključenih v KOP, kjer so GSR in krma s temi sestavinami prepovedane Nekatere mešalnice v RS že danes v močnih krmil za govedo ne uporabljajo GS sestavin DA

28 Stanje v RS glede GSO – načini pridelave in možnosti označevanja
Konvencionalno kmetijstvo Integrirana pridelava Ekološko kmetijstvo Sonaravna reja živali 9.731 kmetij na ha Od skupno ha kmetijskih obdelovalnih površin: ha ekološke pridelave na kmetijah ha integrirane pridelave na kmetijah (brez GSO) Tradicionalno Cca kmetij v SLO potencialni dobavitelji krme “brez GSO” in mesa “brez GSO”! Industrijsko = intenzivno: brez GSO z GSO

29 Prireja mleka/mesa/jajc
Označevanje živil na podlagi zagotavljanja sledljivosti pridelave in predelave v celotni verigi Prireja mleka/mesa/jajc krma za živali - dokup mešalnica dobavitelji: - mešalnica - zadruge lastna krma na kmetiji Predelava mleka/mesa mlekarna odkup prevzem predelava dodatki za izdelke

30 Druge možnosti za: - dvig kakovosti v primeru mleka
Ekološko mleko - za promocijo – lokalna prireja in predelava Mleko brez uporabe silaže (t.i. Heu milch) Paša, omejitev močne krme in prepoved krmljenja s koruzno silažo poveča vsebnost Omega 3 maščobnih kislin in tudi konjugirane linolne kisline. Voluminozna krma poveča sintezo konjugirane linolne kisline v vampu, ki je edini kraj kjer lahko nastaja. Westermair T. (2006): Omega-3-Fettsäuren und konjugierte Linolsäure – Fakten und Möglichkeiten. DMZ 17

31 Nekateri novi trendi – razen eko tudi drugi…

32 Sklepi Vzpostavitev nove sheme kakovosti in izdelava Standarda “Brez GSO” pri IKC-UM je tržna priložnost za rejce (neposredna prodaja mesa, mesnih izdelkov, mlečnih proizvodov, mlekomati, jajca…) in predelovalce (mlekarne, mesni obrati,…) saj potrošniki želijo označevanje tudi pri živilih živalskega porekla. Standard omogoča certificiranje in označevanje tudi živil rastlinskega porekla (npr. živil iz soje, koruze,… ) in označevanje tudi ekoloških živil, saj so že danes na trgu v RS tako označena tuja ekološka živila in tudi samodeklarativno nekatera konvencionalna živila. Pri lokalni trajnostni samooskrbi bi morala biti reja živali brez GS krme minimalni standard v zagotavljanju trajnosti / okolju prijazne , prav tako pa tudi npr. prepoved reje kokoši nesnic v kletkah (baterijske reje),… Prav tako bi morala biti vsa vrtičkarska samooskrbna pridelava gospodinjstev in tudi kmetij v okviru standardov ekološke pridelave, v tržni pridelavi na kmetijah pa prav tako cilj doseči čim večji delež ekološke pridelave nasploh (v ANEK-u do 2015 je zapisano 15% kmetij, 20% površin), da bo možno zagotoviti predvidene deleže ekoloških živil v okviru zakonodaje “Zelena javna naročila” oz. jih po vzoru iz tujine tudi preseči.

33 Hvala za pozornost! Več o standardu “Brez GSO” je na spletu Kontakt: IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM Pivola 8 2311 HOČE pri Mariboru Telefon: 02 / , E-naslov: