FRANZ SCHUBERT ROBERT SCHUMANN

Präsentation zum Thema: "FRANZ SCHUBERT ROBERT SCHUMANN"—  Präsentation transkript:

1 FRANZ SCHUBERT ROBERT SCHUMANN
ROMANTIČNO STOLETJE FRANZ SCHUBERT ROBERT SCHUMANN

2 ČAS ROMANTIKE IN 19. STOLETJA
Beg od resničnosti, vsakdanjosti Raziskovanje umetnin in globine človeške duše Zatekanje v historičnost – hrepenenje po lepšem, v mistiko Vpliv nemške literarne romantike Hrepenenje po moči in smrti – motiv odrešenja - Wagner

3 ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE GLASBE
Izražanje nenavadnih okoliščin notranjega in zunanjega dogajanja Glasbeno obliko določajo neglasbeni motivi Nova sredstva v harmoniji, ritmiki, melodiki, barvanju zvoka, obliki Umetniški individualizem: samota, brezup, depresija…

4 ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE GLASBE
Premagovanje vsakdanjosti s fantastičnimi rešitvami: Pesmi o smrti Sanjska doživetja Prizori iz življenja Fantazije Zveza med besedo in tonom – samospev, opera, glasbena drama

5 ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE GLASBE
Izraža človekov odnos do narave Človeku nedostopne elemente: ocean, visokogorje (C. M. von Weber, Čarostrelec, R. Wagner, Leteči Holandec, Nibelunški prstan…) Oživljanje arhaičnih elementov: polifonija, baročne oblike Proučevanje ljudske glasbe: posnemanje ljudske melodike

6 ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE GLASBE
Nagnjenje k eksotiki, tuji nacionalni koloriti (F. Chopin) Patos, strast pesniških oblik Znanilci novega: Beethoven, Schubert, Weber… Vpliv klasicistične sonate: subjektivni izraz, razširitev in odmik od tradicije Izraz s samospevom in klavirsko glasbo

7 ZNAČILNOSTI ROMANTIČNE GLASBE
Romantika v pravem pomenu z Berliozivo Fantastično simfonijo, R. Schumann, F. Chopin Klavirska dela – intimnost, ognjevitost čustev Obliko narekuje poezija, ideja – simfonična pesnitev Srečanje z lastno usodo

8 OBDOBJA ROMANTIKE Zgodnja romantika: 1800 – 1830
Pojav iz nemške romantike v slovstvu Pravljična, romantična snov – Weber, Čarostrelec, ljudski značaj, praznoverje, čudežnost Schubertova pesem – izraz pesniškega duha časa

9 OBDOBJA ROMANTIKE VISOKA ROMANTIKA 1830-1850
Vplivi francoske revolucije po Napoleonu, središče novih gibanj Pariz Francoska romantična literatura (V. Hugo, A. Dumas…) Berliozova Fantastična simfonija – duh časa

10 OBDOBJA ROMANTIKE Virtuoznost N. Paganinija Lisztova virtuozna kariera
Chopinova klavirska glasba Schumannova pesniška govorica Mendelssohnov romantični klasicizem Wagnerjeva glasbena drama Verdijeva revolucionarna opera

11 OBDOBJA ROMANTIKE POZNA ROMANTIKA 1850-1890 Cezura in revolucija 1848
Lisztove simfonične pesnitve Wagnerjeve glasbene drame Verdijeve zrele opere Nova simfonija Brucknerja in Brahmsa Cecilijanstvo, historicizem, nacionalno

12 OBDOBJA ROMANTIKE PRELOM STOLETIJ 1900-1914
Puccini, Mahler, Debussy, R. Strauss Razvijanje skrajnosti Poznoromantični pojavi: impresionizem Mladi Schönberg – prehod v atonalnost

13 ROMANTIČNI SAMOSPEV SCHUBERT – SCHUMANN – BRAHMS – WOLF
Zgodnji samospevi – glasba za domače muziciranje Pozni : koncertna dela Enakovreden simfoniji, komorni glasbi in klavirski glasbi

14 ROMANTIČNI SAMOSPEV ZNAČILNOSTI:
Beg iz realnosti, fantastičnost, mistika Umetniški izziv v historičnosti: zgodovina, ljudska pesem.. Posnemanje naravnega občutja: povezava besede in glasbe – nova umetniška celota Klavir – enakovrednost glasu

15 ROMANTIČNI SAMOSPEV Klavir v vlogi interpretacije vsebine oz. izraza
Pred, med in poigre Spremljevalne figure – tonsko slikanje, značilna ritmika Harmonija služi izrazu Schubert uvede različne tipe samospevov

16 TIPI SAMOSPEVOV pri F. Schubertu
Kitična pesem, melodija in spremljava enaki pri vseh kiticah (Popotovanje, 1823) Variirana kitična pesem, spreminjanje melodije in spremljave v določenih kiticah (Postrv) Prekomponirana pesem, vedno novi motivi v melodiji in spremljavi, dramatika (Zimsko popotovanje, pesmi o življenju in smrti)

17 F. Schubert, opus Preko 300 pesmi, spreminjajoča melodika, številnost nadihov, bogate harmonije, dramatika, simfonična gradnja Klavirska dela, schubertiande Pretanjen ritem Zadržan izraz, neokrašenost Glasbeni trenutki (Moments musicaux)

18 F. Schubert, opus Kvartet v d-molu, Deklica in smrt (Der Tod und das Mädchen) Uporabil melodijo iz istoimenskega samospeva, variacije Godalni kvintet C-dur, 2 vl, viola, 2 čela Klavirski kvintet A-dur, Postrv Dodala s kb in klavir, izvirna zasedba, 5 stavkov, variacije

19 F. Schubert - simfonik 9 simfonij, zgledi Beethovna
L. 1822, Nedokončana simfonija, h-mol Znana od l. 1865 1. stavek: 8-taktni uvod, improvizacije Poetičen značaj, pesemske teme Nihanje med durom in molom Individualne instrumentalne barve

20 Nedokončana simfonija, 8. h-mol
Ob imenovanju za častnega člana glasbenih društev Linz, Gradec Križanje klasične oblike in romantičnega izraza Hrepenenje po ljubezni, smrt, odrešitev 1. st: uvod: motivika nadaljnje gradnje; motiv usode, ostinatni ritem 2. st. E-dur, motivika v naravnem rogu, nihajoča polifonija, harmonska barvitost

21 ROBERT SCHUMANN 1810-1856 Študij prava, glasba, klavir v Leipzigu
Težave s prsti – skladatelj, glasbeni kritik Klavirska dela Samospevi Simfonije Komorna dela

22 ROBERT SCHUMANN Značilnosti opusa:
Do l. 1840, male glasbene oblike za klavir v romantičnem slogu – zunajglasbeni vtisi L. 1840, poroka s C. Wieck - samospevi Po. L 1841 – klasicistični, baročni vplivi Neposredna melodična in harmonska glasbena govorica, virtuoznost Paganinijevega tipa 1849- stopnjevanje izraznosti klavirja v melodiki, deklamacija - koloristika

23 ROBERT SCHUMANN Poznavalec romantičnega pesništva Lirika- H. Heine
Združevanje pesmi v cikle: Pesnikova ljubezen, 16 del, Heine Prenovitelj klavirskega zvoka Obogatil izraz igranja – lomljeni akordi, rahločutnost, melodika srednjih glasov, polimelodika, ritmično bogastvo…

24 ROBERT SCHUMANN Razpoloženjski naslovi pri klavirskih skladbah: Zvečer, Sanjarjenje, Gozdni prizori….fantazijski pristop k ustvarjanju 3 sonate, op. 17 Fantazija – kot nokturno, pooseblja nemško romantiko, zasnovana kot velika sonata za Beethovna (Bonn) 6 fug, vplivi Bacha

25 R. Schumann- klavirska dela
Izraz duševnih stanj in razpoloženj Večje oblike se sestavljajo nizi kratkih, povezanih skladb Osrednja pesniška misel Karneval Simfonične etude Fantazijske skladbe, op. 12, 1837

26 Fantazijske skladbe Zvečer, podoba večernega miru
Polet, prekipevajoč ritem, zanos navzgor Črički, upodobitev samosvojega temperamenta Čudne sanje

27 Obvezni slušni primeri
F. Schubert: samospevi, Podoknica (iz cikla Labodji spev), Lahko noč (cikel Zimsko popotovanje); F. Schubert: Nedokončana simfonija, h-mol R. Schumann: klavirska dela: Fantazijske skladbe, op. 12