WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756‒1791)

Präsentation zum Thema: "WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756‒1791)"—  Präsentation transkript:

1 WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756‒1791)
ŽIVLJENJE IN DELO OPERA KLAVIRSKA GLASBA SIMFONIJE…

2 Mozartova potovanja Središča duhovne kulture
Munchen – Dunaj – nemška mesta - Pariz – London – Nizozemska – Italija Odmevni koncerti Potovalni instrument - KLAVIKORD

3 MISELNI SVET DOBE Razsvetljensko gibanje: Anglija, Francija, Nemčija, Avstrija…. Voltair, Rousseau, Leibnitz, Kant Konservativnost šolstva Verski značaj šolskega sistema – zaviranje naprednih filozofskih idej Meščanske ideje: svoboda, enakost, bratstvo

4 IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH
Meščanska ideologija Figarova svatba - enakost svobodomislenost - Don Giovanni, aria Viva svoboda Narodni jezik v opero - prebujanje meščanskega sveta Vera v razum

5 IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH
RAZUM – oblikovanje logične, razvidne zgradbe – sonata, simfonija Čustvovanje dobi novo logiko, razvidna in jasna čustva Estetika dobe: okus individualen

6 HABSBURŽANI, GLASBA IN MOZART
Tradicija ustvarjanja cesarjev Podpiranje glasbe habsburških vladarjev Dunaj – glasbeno središče sveta Jožef II, ljubitelj italijanske opere, podpora nemški operi (basist, violist, čembalist, pianist)

7 MOZART NA DUNAJU Priložnostna operna naročila
Častno mesto komornega skladatelje Želja po položaju dvornega skladatelja Tekmec A. Salieri Cesarjevo občudovanje Mozarta pianista Član prostozidarstva

8 Operno ustvarjanje Prva opera pri 12. letih
Bastien in Bastiena – prva nemška spevoigra Vpliv potovanja v Italijo (Sammartini, Piccini, Padre Martini) Seznanitev s kontrapunktom Častni član bolonjske akademije filharmonikov

9 Operno ustvarjanje Opera buffa, singspiel (ni bil Gluckov naslednik)
Tradicionalne oblike Stil italijanske opere Ni posnema racionalizma v operi kot Gluck Opera glasbena stvaritev, ne drama Sugestivno portretiranje likov

10 Operno ustvarjanje Človeška bitja iz življenja
Njihov dinamični razvoj (Gluck, nadčlovečnost, liki se ne spreminjajo) Realizem v slikanju ljudi Objektivnost pri gradnji vlog Opera buffa, opera seria, singspiel

11 SINGSPIEL Vpliv francoske opere comique, sentimentačnost, komičnost, idealizem Govorjeni dialogi Pesmi Kratke arie Ansambli Voudvili Igralci oz. operni pevci

12 BEG IZ SERAJA, 1782 Arije junakov v italijanskem načinu
Služabniki preproste pesmi Ni še izrazitih ansamblov Voudvili – iz fr. podeželske glasbe, poulično gledališče - klasicistična človečnost, dobro nad zlim, solistične kitice, zborovski refreni

13 ČAROBNA PIŠČAL, 1791 Libreto Schikaneder, spoj pravljic, čarovnije, burke, idealizma Prostozidarske teme (sreča človeštvu, čaščenje človekoljubnosti, prijateljstva) prva velika nemška opera Značilnosti singspiela (govorjeni dialogi), opere buffe

14 ČAROBNA PIŠČAL Navidezno preprosta pravljična zgodba Simbolni pomeni
Etični ideali, plemenitost humanizma, bratstvo in enotnost Modrost in humanost premagata mračne sile maščevanja in nasilja – ideje PROSTOZIDARSTVA

15 ČAROBNA PIŠČAL KITIČNE PESMI ČUSTVENI SPEVI TAMINA IN PAMINE
KOLORATUREN ARIJE KRLAJICE NOČI VELIČASTNI ZBORI ANSAMBLI, RECITATIVI ACCOMP. PROTESTANTSKI POLIFONI KORAL (drugi finale)

16 ČAROBNA PIŠČAL Podrejenost DRAMI GLASBA OZNAČUJE OSEBE IN POLOŽAJE
PESMI LIRIČNE IN KOLORAT. ARIJE DRAMATIKA V FINALIH… SIMBOLIKA ŠTEVIL (prostozidarstvo)

17 Druge opere FIGAROVA SVATBA, 1786 Vrhunec komične opere
Simbol meščanske revolucije ILDOMENEJ, 1780/81 Vrhunec opere serie Prastari konflikt med ljubeznijo in prisego bogovom

18 MOZART IN KLAVIR Prednost klavirju s kladivci
Improvizator (fantazije, variacije, predigre..) Globlja vsebina, prožnejša oblika, poglobil in izboljšal sonatno formo Sonate (18) Hadynovi vplivi, J. Chr. Bacha Rahločutni slog, Ph. E. Bach Mannheimske manire (mannh. in pariške sonate)

19 MOZART IN KLAVIR SONATE: slogovna raznolikost, spevnost
SONATA A-dur, KV 331, Alla turca Nima sonatnega stavka 1. tema z variacijami 2. Menuet 3. Alla turca, koračnica, v slogu turkerij, posnemanje “turške muzike” (boben, činele, triangel)

20 sonata KV576 Nastala 1789 Bogato kontrapunktično tkivo
Povezave s Fantazijo in sonato v c-molu 1. st., prevladuje odločna tema, nasprotje dolce (2 tema) 2. st., premišljujoča, ganljiva tematika 3. st., veselje, prekipevajoča čustva, polifonske podrobnosti

21 SIMFONIJA, 40 simfonij Zgodnje: vplivi italijanske operne sinfonije, J. Chr. Bach, mannhem. šole, potovanje v Pariz Vpliv Haydna: tematska obdelava: izločanje motiva in njegova samostojna obdelava Motivično komponiranje: kombinacije, ponavljanja, razširitve, skrajšave v ritmu, harmoniji, modulacije, polifono vodenje motivike, dinamika…

22 SIMFONIJA Vplivi Haydna: Simfonija D-dur, KV297 (Pariz); Simf.Haffner, D-dur, KV 385 (Dunaj), Praška simf., D-dur, KV504 Vrh ustvarjanja: zadnje 3 simf.: Es-dur, KV 543, g-mol, KV 550, C-dur – Jupiter, KV 551

23 SIMFONIJA Velik korak od Haydna, korak do Beethovna
Simfonija v Es-duru, KV543 Drzne harmonske kombinacije Odmik od družabnega vpliva Avtonomnost umetnine Zunajglasbeni vplivi, osebna doživetja

24 SIMFONIJE Simfonija g-mol, KV 550, št. 40
Upodobitev dramatične usode, depresije Učinki s kromatičnimi sekvencami Širok spekter strasti Simfonija C-dur, KV 551, št. 41, Finale, sonatna oblika s fugiranimi deli po Bachu, sredi veselega razpoloženja Cantus firmus c-d-f-e, gregorijanski izvor Simbol božanske dovršenosti

25 SIMFONIJA Ni družabnih vplivov Avtonomnost umetnine
Stavki ciklične enote Glasbene ideje skladateljeve notranjosti Povezava različnih formalnih tipov Doživetja osebne narave, literarni in drugi vplivi

26 Obvezni slušni primeri
OPERA Beg iz seraja: UVERTURA, aria Blondine: Welche Wonne, welche Lust, sklepni voudvile Čarobna piščal: Uvertura, aria: Der Vogelfänger bin ich (Sem ptičar), Dies Bildnis ist bezaubernd schön (Ta podoba je očarljivo lepa), arija kraljice noči, kvintet Hm, Hm, Hm!, Ach, ich fühls (Ah, čutim), finale KLAVIR Rondo, D-dur, KV 485, Sonata KV 576 SIMFONIJE: ŠT. 39, 40, 41